ICK

 

 ____________________________________________________________________________________________________________________

 

Inštitut za civilizacijo in kulturo (ICK) je nastal leta 1997 kot samostojen in neodvisen raziskovalni zavod za raziskovalno, razvojno in založniško dejavnost. V letih, ki danes označujejo prvo obdobje tranzicije, se je strategija ICK usmerjala k raziskovanju na področjih človekovega kulturnega, socialnega in civilnega bivanja v novih, spremenjenih in spreminjajočih se razmerah: raziskovali smo vprašanja nacionalne kulture, interesa, identitete, promocije, jezika ter vprašanja kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih politik in njihovih integriranosti v nacionalni in svetovni razvoj. V naslednji fazi razvoja (inštituta in slovenske države) smo ocenili, da so se razmere spremenile tako, da smo jim raziskovalno strategijo prilagodili z ustanovitvijo dveh raziskovalnih centrov: Oddelka za medije in javnost in Ekonomskega oddelka. Sledila so najbolj uspešna leta delovanja ICK, ko smo znotraj Oddelka za medije in javnost (dr. Brglez, M. Čepič) razvili lasten model za spremljanje medijskih vsebin in ga odtlej uspešno uporabili v več projektih spremljanja poročanja medijev, v raziskavah nastajanja novih medijev in informacijskih odnosov, a tudi v raziskovanju vprašanj človekovih pravic, pravne države, participacije državljank/državljanov v procesih odločanja ipd. V Ekonomskem oddelku pa so delovali tedaj najbolj prodorni slovenski ekonomisti (dr. Mrkaić, mag. Pezdir), ki so med drugim sodelovali pri pripravi NRRP, od februarja 2004 pa tudi pri izdelavi novih metodoloških pristopov za analizo monetarne politike v tranzicijskih državah na poti v ERM2 (evropski menjalni mehanizem). Hkrati smo se v tem obdobju že strateško opredelili za raziskovanje na področju prostorskih in okoljskih ureditev, kjer pa smo se odločili, da bo šla naša strategija v smer globalnih okoljskih raziskovalnih premislekov, a regionalnih razvojnih rešitev – primer je naša pobuda za ustanovitev Mednarodne ekološke gimnazije Bovec.

 

Še pred časom aktualnih gospodarskih sprememb, ki občutno zmanjšujejo sredstva za znanstveno raziskovanje, smo zato v zadnjem obdobju ponovno prilagodili strategijo inštituta potrebam in možnostim okolja: pomembnejše mesto je zavzela razvojna dimenzija, večji delež financiranja pridobivamo na trgu, usmeritve pa so ne le aktualne, marveč predvsem dolgoroÄčne in trajnostne:

-        nizkooglična družba (nov RR oddelek). Če je ena od najbolj nazornih definicij trajnostnega razvoja tista, ki jo je zapisala Komisija za Okolje in razvoj in pravi, da trajnostni razvoj pomeni zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij (Our Common Future, Oxford University Press 1987, stran 43), je jasno, da se tudi v njenem raziskovanju ni mogoče odgovorno in pomembno ukvarjati z vsem. Na širšem področju ekologije in varstva okolja se je zato strategija našega raziskovalnega dela že pred leti usmerila k preučevanju izzivov nizkooglične družbe in v tem okviru s vprašanji trajnostne mobilnosti – k sodelovanju smo pritegnili najvidnejše slovenske strokovnjake za prometno varnost in ekološke rešitve v prometu (A. Brglez). Temeljit strateški premislek je ICK vodil v ustanovitev Medregijskega razvojnega centra na Goriškem, saj smo prepričani, da je potrebno raziskovalno delo na tem področju bistveno povezati z razvojnim in z njim razviti konkretne aplikacije, ki jih želimo čimprej uveljaviti v praktičnem preizkusu, za kar je najprimernejše regionalno okolje, še bolje pa je, če je to obmejni pas, kjer so transportni, tranzitni in transferni izzivi še bolj živahni kot drugod. Drug razlog za ustanovitev MRRC je dobro raziskovalno sodelovanje z čezmejnimi institucijami v Italiji (npr. SLORI), tretji pa naša strateška odločitev, da nekatere od razvojnih aplikacij najprej preizkusimo na področjih turistične mobilnosti, saj pričakujemo, da bodo tam lahko prodrle prej kot v splošni prometni rabi. Odločitev za to nam je olajšalo dejstvo, da smo se že pred leti povezali z nekaterimi turističnimi organizacijami v regiji, prav tako je trdno naše sodelovanje z osrednjo STO. Zato, da bo delovanje MRRC v resnici lahko konkretno apliciralo in v življenju preverilo posamezne razvojne rešitve in njihove učinke na zagotavljanje trajnostne mobilnosti in nizkooglične družbe, bo ICK v letu 2012 ustanovil poseben razvojni oddelek, v katerem bo v raziskovalno skupino vključil vidne in že uveljavljene posameznike s področja raziskovanja trajnostne mobilnosti in povezanih disciplin iz Slovenije in tujine in nekaj mlajših raziskovalcev z različnih interdisciplinarno vključenih področij. 

-        aktivno državljanstvo (dr. Brglez). Pričakujemo, da znova prihaja čas pomembnih razmislekov o participaciji državljanov v odločanju – zbeganost politične oblasti se je prenesla v zbeganost volilnega telesa, ki se zlasti jasno izraža v zavračanju strankarskega angažiranja, zato bo v tem in prihodnjih dveh volilnih letih (parlamentarne in predsedniške volitve) naša raziskovalna pozornost usmerjena k preučevanju odzivanja volilnega telesa na spremenjene razmere ne le pri nas, marveč tudi v bolj razvitih demokracijah. Raziskave bodo delno potekale v sodelovanju s sorodnimi inštituti in think-tanki v tujini, prav tako se nadejamo sredstev za izvedbo teh raziskav prej iz tujine kot iz domačih virov.

-        razvoj novih medijev (dr. Zadnikar, dr. Prpič). Nadaljujemo z izvajanjem lastnega programa za spremljanje medijskih vsebin, ki nam zlasti v posebnih in izrednih obdobjih (volitve, referendumi, kampanje ipd.) omogoča pridobivanje izjemno relevantnih podatkov, ti pa zdaj zaradi že doslej izvedenih raziskav omogočajo tudi pomembna križanja podatkov, izvedbe korelatnih raziskav ipd., za katere je ICK v večkot desetletnem razvoju tega področja oblikoval tudi lasten arhiv. Ker je bil naš program izdelan in tudi največkrat uporabljen za analizo poročanja televizijskega medija, ki se je v Sloveniji v zadnjih letih izkazal kot izrazito prevladujoč (v smislu mnenjske vplivnosti, gledanosti in zlasti glede na delež oglaševanja, ki je pri nas izrazito višji kot v drugih državah), bomo s tem delom nadaljevali, saj je očitno, da je bila naša strateška usmeritev pravilna. Še v letu 2011 načrtujemo izdajo nove znanstvene monografije (primerjava informativnih oddaj RTV Slovenije in POP TV), prav tako bomo letos nadaljevali z izvajanjem raziskave Raba medijev med študenti, bolj kot doslej pa se bomo usmerili v analizo (in iz nje izhajajoče svetovanje) oglaševanja na televiziji, tudi sredstva za izvajanje analitičnega dela pričakujemo pridobivati na tem trgu.

 

Ves čas Inštitut mentorsko usposablja mlade raziskovalce/raziskovalke in študente/študentke na podiplomskih študijih ustreznih fakultet, izdaja izvirna monografska dela v zbirkah Zbiralnik in Delovni zvezki ICK ter prevodna dela v zbirki Vita Activa. ICK ima trenutno deset stalnih in približno dvajset občasnih sodelavcev in sodelavk, ki izvajajo predvsem kratkoročne in srednjeročne projekte.

 

 

 

Tel.: +386 1 425 04 75
Fax.: +386 1 425 03 60
E-mail: info@ick.si
Beethovnova 2,
Erjavčeva ulica 4
1000 Ljubljana
Slovenia
Kontakt:
Izdelava spletne strani splet je svet